<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.0 Transitional//EN"> <HTML> <HEAD> <META HTTP-EQUIV="CONTENT-TYPE" CONTENT="text/html; charset=windows-1250"> <TITLE>Predavanja in izobra~evanje</TITLE> </HEAD> <BODY LANG="sl-SI" BACKGROUND="predavanja_files/ice-light.jpg" DIR="LTR"> <br><br> <TABLE WIDTH=100% BORDER=0 CELLPADDING=3 CELLSPACING=2 STYLE="background: url(predavanja_files/fuzzy_light.jpg) repeat scroll; page-break-before: always"> <TR> <TD COLSPAN=3> <H1 ALIGN=CENTER>Opisi predmetov na tej strani niso ve  vzdr~evani.</H1> </TD> </TR> <TR> <TD COLSPAN=3> <H1 ALIGN=CENTER>Vsebine so premaknjene v spletno u ilnico https://e.fe.uni-lj.si .</H1> </TD> </TR> </TABLE> <br><br> <TABLE WIDTH=100% BORDER=0 CELLPADDING=3 CELLSPACING=2 STYLE="background: url(predavanja_files/fuzzy_light.jpg) repeat scroll; page-break-before: always"> <TR> <TD COLSPAN=3> <H1 ALIGN=CENTER>Predavanja in izobra~evanje</H1> </TD> </TR> </TABLE> <P><BR><BR> </P> <H4><B>Docent Boatjan Murovec je izvajalec naslednjih predmetov na dodiplomskem atudiju:</B></H4> <P><B><A HREF="#IE1"><IMG SRC="predavanja_files/blunext.gif" NAME="graphics2" ALIGN=MIDDLE HSPACE=15 WIDTH=32 HEIGHT=32 BORDER=0></A> <A HREF="#EAV">Elektronika v avtomatiki</A><BR><BR><A HREF="#EDT"><IMG SRC="predavanja_files/blunext.gif" NAME="graphics4" ALIGN=MIDDLE HSPACE=15 WIDTH=32 HEIGHT=32 BORDER=0></A><A HREF="#EDT">Elektronika z digitalno tehniko</A></B></P><BR/> <TABLE WIDTH=100% CELLPADDING=3 CELLSPACING=2 STYLE="background: url(predavanja_files/blurulr5.gif) repeat scroll"> <TR> <TD></TD> </TR> </TABLE> <P><A NAME="RIP"></A><BR><BR> </P> <H3><B>Elektronika v avtomatiki (<A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/rezim_EAV.PDF">re~im dela</A>)</B></H3> <P><B>Predmet obiskujejo atudenti tretjega letnika univerzitetnega atudijskega programa Elektrotehnika - Avtomatika. Izvaja se v poletnem semestru. Obseg predavanj in vaj je po tri ure na teden.</B></P> <P><A NAME="IE1L"></A><B>U benika, ki pokriva tematiko predmeta, trenutno ni. Na voljo je predogled prenovljene skripre za vaje.</B></P> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD> <P><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/LabEAR.pdf"><FONT COLOR="#000080"><IMG SRC="http://lie.fe.uni-lj.si/LabEAR_cover.png" NAME="graphics9" ALT="pomanjaana slika naslovnice" ALIGN=MIDDLE HSPACE=10 WIDTH=66 HEIGHT=92 BORDER=2></FONT></A></P> </TD> <TD> <P><B>Predogled prenovljene skripte<BR><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/LabEAR.pdf">Laboratorijske vaje<BR>Elektronika v avtomatiki in<BR>Elektronika z digitalno tehniko</A></B></P> </TD> </TR> </TABLE> <P><BR><BR> </P> </TD> <TD WIDTH=25%></TD> <TD></TD> </TR> </TABLE> <P><B>`tudenti osvojijo koncepte in delovanje vezij, ki se uporabljajo pri realizaciji sistemov avtomatike. Obravnava ni idealizirana, ampak so poudarjena odstopanja realnih karakteristik od idealiziranih ter s tem povezane te~ave, ki nastopajo v praksi. Vsebina je razdeljena v naslednje sekcije. <p> 1. Upori, kondenzatorji, diode in referen ni napetostni viri: karakteristike, uporaba. <p> 2. Operacijski oja evalnik (O.O.): napetostni premik, vhodni mirovni tok, tokovni premik, vhodna in izhodna notranja upornost, frekven na meja, rejekcijski faktor, vpliv napajalne napetosti, hitrost spreminjanja napetosti, aum, lezenje. <p> 3. Vezja z operacijskim oja evalnikom: oja evalniki, seatevalnik in odatevalnik, tokovni viri, integrirni in diferencirni len, precizijski usmernik in dajalnik temenske vrednosti, napetostni primerjalnik, Schmittov pro~ilnik. <p> 4. Vpliv realnih lastnosti O.O. na delovanje vezij. Kompenzacija napetostnega premika in vhodnih tokov, ve anje rejekcijskega faktorja. Uporaba dveh O.O. v zanki, kapacitivna bremena. <p> 5. Instrumentacijski oja evalnik (I.A.) in njegove realne lastnosti. Uporaba O.O. in I.A. pri zajemu senzorskih signalov: uporovni mosti i, kapacitivni senzorji, fotodiode, termo leni, termoupori, band-gap temperaturni senzor, diferencialni induktor in transformator, tahogeneretor. <p> 6. D/A in A/D pretvorniki: tipi, realne lastnosti, uporaba v vezjih, prilagajanje signala, protiprekrivna sita. <p> 7. Opti ni sklopniki: lastnosti, uporaba v vezjih. <p> 8. Mo nostni oja evalniki: linearni, pulzno-airinsko modulirani, hlajenje elementov. <p> 9. Tokovna zanka v industrijskih sistemih. <p> 10. Prakti ni vidiki pri realizaciji vezij, masa, oklopitve, interference, elektromagnetna zdru~ljivost. <p> 11. Primeri kompleksnih elektronskih sistemov v avtomatiki. </B></P> <BR/><H2>Ker je strokovnega znanja vedno premalo, podajamo <A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/EAV_literatura.pdf">seznam priporo ene literature</A> za poglobitev tematik predmeta in nadaljnji atudij.</H2><BR/> <P><B>Na voljo sta vam primera reaenih kolokvijev predhodnika predmeta - Industrijska elektronika: <A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/Kolokvij_1_IE1.pdf">Kolokvij_1_IE1.pdf</A>, <A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/Kolokvij_2_IE1.pdf">Kolokvij_2_IE1.pdf</A>, da se seznanite s tipi vpraaanj, ki jih lahko pri akujete. Na kolokviju in izpitu ne potrebujete kalkulatorjev in ostalih pripomo kov. Vse razen KEMI NEGA svin nika, izpitnih vpraaanj in listov z odgovori je med izvajanjem preizkusa znanja prepovedano imeti na mizi.</B></P><BR/> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD></TD> </TR> </TABLE> <TABLE WIDTH=100% CELLPADDING=3 CELLSPACING=2 STYLE="background: url(predavanja_files/blurulr5.gif) repeat scroll"> <TR> <TD></TD> </TR> </TABLE> <P><A NAME="EDT"></A><BR> </P> <H3><B>Elektronika z digitalno tehniko (<A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/rezim_EDT.PDF">re~im dela</A>)</B></H3> <P><B>Predmet obiskujejo atudenti drugega letnika visokoaolskega strokovnega atudijskega programa Tehniaka kakovost. Izvaja se v zimskem semestru. Obseg predavanj je tri ure in obseg laboratorijskih vaj dve uri na teden.</B></P> <P><A NAME="IE1L"></A><B>U benika, ki pokriva tematiko predmeta, trenutno ni. Na voljo je predogled prenovljene skripre za vaje.</B></P> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD> <P><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/LabEAR.pdf"><FONT COLOR="#000080"><IMG SRC="http://lie.fe.uni-lj.si/LabEAR_cover.png" NAME="graphics9" ALT="pomanjaana slika naslovnice" ALIGN=MIDDLE HSPACE=10 WIDTH=66 HEIGHT=92 BORDER=2></FONT></A></P> </TD> <TD> <P><B>Predogled prenovljene skripte<BR><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/LabEAR.pdf">Laboratorijske vaje<BR>Elektronika v avtomatiki in<BR>Elektronika z digitalno tehniko</A></B></P> </TD> </TR> </TABLE> <P><BR><BR> </P> </TD> <TD WIDTH=25%></TD> <TD></TD> </TR> </TABLE> <P><B> `tudenti osvojijo analogna in digitalna vezja pri realizaciji merilno procesnih sistemov. Poudarek je na oja evanju in obdelavi enosmerno sklopljenih signalov nizkih frekvenc. Obravnava ni idealizirana, ampak so poudarjena odstopanja realnih karakteristik od idealiziranih ter s tem povezane te~ave, ki nastopajo v praksi. Predmet je izrazito aplikativno usmerjen, zato njegova vsebina ne vklju uje tranzistorskih vezij, ampak je najve ji mo~ni dele~ snovi namenjen integriranim vezjem, ki se v praksi uporabljajo pri realizaciji tovrstnih sistemov. Vsebina je razdeljena v naslednje sekcije. </P> 1. Upori in kondenzatorji, toleranca, temperaturna odvisnost, staranje, stres. Referen ne napetosti: Zener diode, band-gap reference, toleranca, notranja upornost, obremenljivost, temeraturna odvisnost, aum, lezenje. Operacijski oja evalnik (O.O.), napetostni premik, vhodni mirovni tok, tokovni premik, vhodna in izhodna upornost, frekven na meja, CMRR, PSRR, hitrost spreminjanja napetosti, aum, lezenje. </P> 2. Vezja z operacijskim oja evalnikom: napetostni oja evalniki, seatevalnik in odatevalnik, tokovi viri, precizijski usmernik in dajalnik temenske vrednosti, napetostni primerjalnik, Schmittov pro~ilnik. Vpliv realnih lastnosti na delovanje vezij. Kompenzacija napetostnega premika, ro na, avtomatska, kompenzacija vhodnih mirovnih tokov, ve anje CMRR. </P> 3. Instrumentacijski oja evalnik (I.A.) in njegove realne lastnosti (kot pri O.O.). Uporaba O.O. in I.A. pri zajemu senzorskih signalov: uporovni mosti i, kapacitivni senzorji, fotodiode, termo leni, termoupori, atetje izdelkov. </P> 4. D/A in A/D pretvorniki, tipi, realne lastnosti (efektivno atevilo bitov, problem obremenjenosti impedanc, diferencialni vhod. Priklop A/D na O.O. in I.A, protiprekrivna sita. </P> 5. Digitalni potenciometri, analogni in digitalni (de)multiplexerji, bilateralna CMOS stikala, analogne lastnosti digitalnih vezij (notranja upornost, parazitni RC in CR leni). </P> </B></P> <BR/><H2>Ker je strokovnega znanja vedno premalo, podajamo <A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/EAV_literatura.pdf">seznam priporo ene literature</A> za poglobitev tematik predmeta in nadaljnji atudij.</H2><BR/> <P><B>Na voljo sta vam primera reaenih kolokvijev: <A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/Kolokvij_1_EDT.pdf">Kolokvij_1_EDT.pdf</A>, <A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/Kolokvij_2_EDT.pdf">Kolokvij_2_EDT.pdf</A>, da se seznanite s tipi vpraaanj, ki jih lahko pri akujete. Na kolokviju in izpitu ne potrebujete kalkulatorjev in ostalih pripomo kov. Vse razen KEMI NEGA svin nika, izpitnih vpraaanj in listov z odgovori je med izvajanjem preizkusa znanja prepovedano imeti na mizi.</B></P><BR/> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD></TD> </TR> </TABLE> <TABLE WIDTH=100% CELLPADDING=3 CELLSPACING=2 STYLE="background: url(predavanja_files/blurulr5.gif) repeat scroll"> <TR> <TD></TD> </TR> </TABLE> <TABLE CELLPADDING=3 CELLSPACING=2> <TR> <TD></TD> </TR> </TABLE> <P><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/index_si.htm#TOC"><IMG SRC="predavanja_files/bluprev.gif" NAME="graphics17" ALT="nazaj na doma o stran laboratorija" ALIGN=MIDDLE HSPACE=10 WIDTH=32 HEIGHT=32 BORDER=0></A><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/index_si.htm#TOC"><B>Nazaj na doma o stran laboratorija</B></A></P> <P><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/index_en.htm#TOC"><IMG SRC="predavanja_files/bluprev.gif" NAME="graphics18" ALT="back to laboratory homepage" ALIGN=MIDDLE HSPACE=10 WIDTH=32 HEIGHT=32 BORDER=0></A><A HREF="http://lie.fe.uni-lj.si/index_en.htm#TOC"><B>Back to laboratory homepage</B></A></P> </BODY> </HTML>